Dober članek, vreden branja :
Postanite prehranski svetovalec v tednu dni, tabletka za odvajanje vode, s katero boste čez noč izgubili tri kilograme, Bodite zasebni fitnes trener. Pomislim, da je Slovenija kljub majhnosti očitno dežela številnih talentov. Po množičnih pevskih zvezdah, talentih v resničnostnih oddajah in kuharskih šefih zdaj lahko že vsakdo postane trener ali svetovalec zdrave prehrane. Pa naj bo malce falirani študent ekonomije (okej, njemu še priznam poslovno žilico), bivša kozmetičarka ali celo večni študent računalništva, ki me je še pred nekaj leti prepričeval, da je hamburger uravnotežen obrok. Uvela solata, nekaj pregretega paradižnik in ajvar naj bi namreč zadostili dnevnemu vnosu vitaminov. Hmmm – morda mi ta “titula” še manjka.
Sama sem še pred časom pred jutranjo službo (jap, nekaj minut čez peto) v enem od fitnes klubov nabirala moč – moč za delovni dan in za svojo veliko ljubezen – kolo. Fitnesa nisem nikoli dojemala kot športa, bolj kot pomagalo za optimalni doseg ciljev. Vem, da sem bila prvih nekaj tednov prva jutranja (ali bolje rečena nočna) kletvica trenerja Žana. A nikoli ni pokazal tega, čeprav sem šele mnogo kasneje ugotovila, da se je na treninge vozil izpod Ptujske Gore (sama sem imela do fitnesa natanko tri Mi2 komade). Ko mi je zmanjkalo motivacije, sva zamenjala glasbo in budila sosede z rockom. Ko moje koleno ni sodelovalo (in sem si želela, da bi na Bolhi le začeli prodajati rabljene križne vezi), sva obremenjevala roke. Ko sem bila v svojih zasanjanih dnevih, sem (v fitnesu!) celo dobila svojo dozo kofeina. Tako Žan kot trenerja Aleš in Sandi so prestali moj “stresni test”. Mišice so znali poimenovati z latinskimi izrazi, mi glede na pretekle poškodbe (jap, seznam bi mi zavidal še Dejan Zavec) ponuditi alternativo, predvsem pa so me poskusili kljub urniku naučiti osnov zdrave prehrane. Na sumu jih imam sicer, da se je ob mojih večnih “nevroloških” vprašanjih razredčil kakšen las. Nihče od njih mi ni obljubljal manekenske postave v mesecu dni (hm, čeprav bi se tega ne branila) ali zmage na Iron manu. Z menoj so bili trdni, strpni in predvsem prilagodljivo nepopustljivi. Z njimi in zaradi njih mi je uspelo prekolesariti Slovenijo po “obrisu”, preživela sem ultramaraton Kajkavjana in zvozila marsikateri breg “ko keks”. Ne nazadnje mi je uspel tudi desetdnevni pohod po transverzali. Brez gelov, brez velikega dodatka elektrolitov. Na kokakoli, bobi palčakah, borovnicah (ne borovničkah!) in dobri družbi.
Fitnes se je nato preselil, fantje so odšli vsak svojo pot, jutranjih fitnes ptic pa nisem več našla. V najbližjem fitnesu so mi povedali, da naj bi bila vadba pred deveto uro celo škodljiva za telo. Poskusila sem nekaj skupinskih vadb, ki so temeljile predvsem na združevanju glasbe in gibanja. A me je komercialni pop in večno jamranje Bieberja odvrnilo. Kot poseben dosežek si štejem, da na One direction nisem zagnala uteži v prvi zvočnik. Naslednji trener je moj kvadriceps vztrajno imenoval nožni biceps. Nisva našla skupnega jezika, po njegovi interpretaciji “se nisem zavedala svojih mišic”. Nožnega bicepsa pa še do danes nisem našla v anatomskem atlasu “na mestu kvadricepsa”. Drugi je izgledal obetavno. Po uvodnem pogovoru, zastavljenih ciljih in pridigi o zdravem načinu življenja (predvsem številu obrokov) mi je že na poti do avta poslal kup linkov z dodatki. Prašek za zjutraj. Prašek za popoldne. Prašek za zvečer. Vmes pa kakšna pest kapsul. Nisva se več slišala. Gurmanka v meni se ni mogla odpovedati kakšni “grizljivi” hrani. Nekajkrat sem poskusila nato vaditi sama v fitnesu, a moje legice niso po zadnji modi, moji bicepsi (tudi nožni) niso izklesani in po naporni vadbi izgledam kot prezrel paradižnik. Zato sem ostala pri tisti vadbi, ki me polni z energijo … Hribi. Kolo. Letos sem celo ugotovila, da lahko veselje najdeš v teku čez domače gozdove. In za to ne potrebuješ top superg, vadb tehnike in tisoč očividcev.
Tako kot so nas v medicini preplavili šarlatani, so se kvaziinštruktorji in svetovalci razrasli tudi v sferi treningov in treniranja
Tako kot so nas v medicini preplavili šarlatani, so se kvazi inštruktorji in svetovalci razrasli tudi v sferi treningov in treniranja. Le bistveno premalo se zavedamo škode, ki jo lahko povzročijo. Če nekdo zaradi napačne vadbe preprosto obupa, se zdi, da je krivda na njegovi strani. Če nekdo ne shujša, “se ni držal” diete. Pozabljamo pa na vse poškodbe, obrabe, ki se pokažejo šele čez mesece, leta zaradi napačnega izvajanja vaj. Celo na povsem porušen metabolizem ob kupu dodatkov. Kolegičin oče je bil od nekdaj obilen gospod, ki se je za abrahama odločil shujšati. Lotil se je kar pri sosedi “svetovalki” z zdravo prehrano. Po tednu dni je na urgenci končal s petkrat prekoračeno vrednostjo sladkorja, to se je nato zgodilo še nekajkrat. Njegova “svetovalka” je trdila, da se ne drži diete – in zdrava pamet je gospodu le prišepnila, da je opustil “sadno dieto”. Drugače bi se glede na svojo sladkorno dieto z banano v roki zdaj zibal na mavrici. Gospodična “svetovalka” je na to odgovorila le, da “je pri ostalih delovalo”.
Ni ga predavatelja, ki bi bil zmožen nekoga v enem vikendu naučiti že osnov metabolizma, kaj šele česa več. Instantne šole ponujajo le nekaj visokoletečih razlag pojmov, s katerimi slušatelji nato delujejo “strokovni”. “Gospa, poskusite si dodajati elektrolite … imamo super ponudbo za deset evrov.”
Hvala lepa, si pa že raje zmešam žličko vode in soli. Ali moj najljubši rek: “Gospa, zakisano telo imate.” Iz katerega parametra krvne slike je gospodična svetovalka to ugotovila, mi ni jasno. Vrednost pH, ki načeloma pove bazičnost/zakisanost, namreč ni bila nikjer navedena. Očitno pa je to sklepala iz mojega hemoglobina. “Malo želodčne kisline bi vam še dodala,” je še ena od cvetk, ki so postale skorajda himna. Hm? Na rano na želodcu, ki jo komajda obvladam z dobrim starim Rupurutom? In na tako imenovano “zakisanost”?
Vsak si svoje življenje piše sam – in svoje poletje. In vsak je zase odgovoren za svoje zdravje. A preden nasedete sosedi, ki se je ravno včeraj vrnila s tečaja prehranske svetovalke, ali kolegu, ki je čez noč postal fitnes trener, uporabite nekaj klikov. Če zguglamo in preklikamo vse simptome bolezni, vse zdravnike, pa dajmo še te. Le trenerji, svetovalci z nekajletno kariero imajo izkušnje. Noben nekaj dnevni, tudi ne nekaj tedenski tečaj ne more dati izkušenj. In štejejo tisti, ki poleg osnov anatomije, biologije poznajo tudi osnove fizike, psihologije, predvsem pa zdrave kmečke pameti. Pest kapsul ali mešanica za šejk bo morda že prinesla nekaj instant rezultatov pred poletjem, a od njih ne morete večno živeti. So le bergla, na katero upiramo svojo lenobo, ko se nam ne ljubi pripraviti sklede solate in se zagrizti v naklon pohorskih bregov.
Ne nazadnje – kaj nam bo vitko telo, če se nam bo od lakote tako meglilo, da ne bomo mogli vstati z brisače in se vreči v morje?
Vir: VECER.COM: Ninna Kozorog, zdravnica in humanitarka (10.08.2018)
