Ob koncu lažje telesne aktivnosti ali specifičnega treninga se lahko pojavi značilna bolečina. Vendar v nasprotju s splošnim prepričanjem obstaja nekaj različnih vrst bolečine, ki so posledica več dejavnikov.
Na primer bolečina, ki jo nekateri občutijo med vadbo ali takoj po sami vadbi, je znana kot akutna bolečina. Ta bolečina se običajno razvije v nekaj minutah po krčenju mišic in izgine po parih minutah do nekaj ur po končani kontrakciji. Akutna bolečina nastane kot posledica kopičenja kemičnih stranskih produktov, tkivnih edemov ali same utrujenosti mišic.
Druga vrsta bolečine se pojavi z zakasnitvijo, ki jo v širši populaciji imenujemo DOMS (delayed on set muscle soreness). Običajno se razvije od 12-24ur po koncu mišičnega krčenja, najbolj izrazita pa je 24 do 72 ur po treningu. Vaje, ki so običajno povezane z zakasnjeno mišično bolečino, vključujejo ekscentrično obliko vaj za moč, tek, hribolazenje ali skoke. Ljudje, ki trpijo za zakasnjeno mišično bolečino, občutijo tudi otekanje v vnetih okončinah, togost sosednjih sklepov, občutljivost na dotik in začasno zmanjšanje moči prizadete mišice.
KAJ POVZROČA ZAKASNJENO MIŠIČNO BOLEČINO?
Ključni trije dejavniki, ki povzročajo zakasnjeno mišično bolečino so utrujenost, ekscentrična kontrakcija ter netreniranost.
PRIMER: delamo sklece in do 20 sklec lahko naredimo brez težav, ponovitve, ki sledijo pa naredimo težje, saj smo že utrujeni. Torej v tistih zadnjih ponovitvah, ko bodo naše mišice že utrujene, se lahko pojavi muskelfiber.
Muskelfiber bo manjši takrat, kadar bo naše telo že prilagojeno na nek sistem treninga. V tem primeru netreniranost pomeni, da je znaten del mišičnih vlaken v stanju relativne starosti. To pomeni, da so ta mišična vlakna mehansko bolj občutljiva, kot mlada mišična vlakna. Mišična vlaka živijo v določenih ciklih, ki se obnavljajo, rastejo, se starajo ter se ponovno regenerirajo, če smo redni aktivni. Torej kadar smo redno aktivni, mišična vlakna ne doživljajo velikih starosti.
Mišica pa je sestavljena iz zaporedja sarkomer ali mišičnih ovojnic. Ko postane mišica utrujena, posamezne sarkomere niso več v zaporedju, torej niso vse hkrati aktivirane, zato ne dobijo dovolj kalcija. Ko pa mi mišico raztegnemo, se z njo raztegne tudi sarkomera, a ker ni dovolj kalcija, ta sarkomera poči in nastane luknja v ovojnici. Skozi to luknjico začnejo izhajati encimi kreatinkinaze (CK), ki v normalnem stanje ne pridejo izven celične tekočine in to povzroči vnetni odgovor. Luknjice v ovojnici se torej napolnijo in ustvarjajo pritisk.
ALI JE MUSKELFIBER POKAZATELJ DOBREGA TRENINGA?
Med športniki je dolgo časa veljalo prepričanje, da sta bolečina v mišicah in kakovost vadbe v linearnem odnosu. Torej več kot bom treniral in bolj intenzivno kot bom treniral, večji muskelfber bom imel. Pa je res tako?
Do zakasnjene mišične bolečine (muskelfibra) pride takrat, ko so naše mišice izpostavljene nekemu stresu. Če pa mi stres na mišico povečujemo, se telo na te spremembe začne prilagajati. Dlje časa kot bomo aktivni, bolj bo naše telo adaptirano na stres in manj muskelfibra bomo občutili. Vendar, če bomo spremenili način treninga, spremenili vaje, vključili druge mišične skupine, potem bo to za naše telo pomenilo nov stres ter hkrati pojav muskelfibra. Torej muskelfiber ni merilo, ali je naš trening bil kvaliteten, saj je lahko telo že dobro pripravljeno na določeno obremenitev.
RAZTEZANJE MED MUSKELFIBROM, DA ALI NE?
Po raztezanju običajno čutimo, da je bolečina manjša, toda zakaj je temu tako? V telesu imamo proste živčne končiče, ki se imenujejo nociceptorji in le ti registrirajo bolečino. Bolečino pa občutimo zaradi prej omenjenih pritiskov, ki se ustvarijo v mišični ovojnici. V mirovanju v fazi »muskelfibra« ne občutimo nobene bolečine, šele ko se premaknemo čutimo bolečino, ki jo ustvarja pritisk. Z raztezanjem pa počasi iztiskamo mišično tekočino v različnih smereh in tako lokalno zmanjšamo pritisk. Zato raztezanje in tudi masaža začasno zmanjša bolečino, vendar ne odpravi »muskelfibra«, saj se bolečina po nekaj urah ponavadi vrne nazaj.
(Maruša Stermecki-Pukl, dipl.šp.vzg.)
